Message

message
  • EU e-Privacy Directive

    This website uses cookies to manage authentication, navigation, and other functions. By using our website, you agree that we can place these types of cookies on your device.

    View e-Privacy Directive Documents

Marec

attention open in a new window PDFnatisniE-pošta

Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v marcu Boris Seražin – Rakek Ta mesec pri čebelah opravimo prva dela. Zdaj je veliko odvisno od naše odločitve, kaj bomo delali pri čebelah. Če delamo tako, kot so nas učili dedje, pustimo do 19. marca čebele pri miru, po tem datumu pa naredimo, kar je treba. Po mojem pa to ni optimalno. Res je, da se vreme do takrat stabilizira in da po tem datumu družini ne moremo narediti prav veliko škode. Po drugi strani pa velja, da se družina, ki ji kar koli manjka, do takrat ne razvija, pravzaprav čaka na čebelarjev poseg. Tako se nam lahko zgodi, da čebele ob prvih pašah še niso dovolj močne za večji donos. Ker čebelarim na med, si prizadevam, da bi bile čebele vsako leto do 25. aprila dovolj močne za prvo pašo. Takrat namreč na Gorenjskem začne mediti regrat, le nekaj dni pozneje pa tudi na Notranjskem. Če so naše družine takrat močne, lahko pričakujemo kar dobro točenje. Donos je velikokrat po 15 kg, od tega pa lahko iztočimo kar 10 kg regratovega medu. Zaradi tega začnem vsako leto intenzivno čebelariti 1. marca. Ta datum nekoliko premknem le, če je okoli čebelnjaka še sneg, če pa je ta že skopnel, mi posegov ne prepreči niti slabo vreme. Vsaki družini, ne glede na to, kolikšna je njena zaloga medu, v satni pitalnik dodam sladkorno pogačo. To naredim tako, da pogledam, kje je družina, in na tisti strani, kjer je bliže steni panja, odvzamem en sat. Vseeno je, ali je ta meden ali prazen. Če so na njem že čebele, potem ga dam na drugo stran ob gnezdo. Če pa čebel ni, odvzamem toliko satov, da so čebele na satu. Potem ob steno postavim sat s pogačo in do sata preložim celotno gnezdo. To naredim z enim ali dvema premikoma. Satov ne trgam, temveč jih preložim kar v paketu. Pri tem ni pomembno, ali ima družina zalego ali ne, morda le ocenim, koliko satov takrat poseda. Ves poseg traja samo dve do tri minute. In kaj s tem dosežem? Ker sem družino odprl in v panj dodal nekaj sladkorja, ki ga čebele počasi pobirajo iz pitalnika, začne matica hitro zalegati. To deluje kot blaga paša. Zmotno pa je prepričanje, da sem čebele s tem nakrmil. Ne glede na to, koliko pogače dodam, čebele to razumejo samo kot dražilno krmljenje. In pogača dobro deluje samo takrat, kadar je v panju še dovolj zimske zaloge (ta mesec vsaj 10 kg). Krmljenje spodbudi zaleganje, s tem pa tudi večjo porabo medenih zalog. Čebele jemljejo pogačo od 1. marca do 20. aprila. Slabše družine pojedo eno, močnejše pa več kot eno pogačo. Poraba na dan je majhna. Ker sem družine pregledal zelo zgodaj, sem tudi ugotovil, kakšno je njihovo stanje. Presodil sem, koliko zaloge imajo čebele in na kolikšnem številu satov posedajo. Če je oboje odlično (recimo, da posedajo na 8–10 satih), potem z njimi nimam veliko dela. Če pa se zgodi (in tudi se), da čebele posedajo samo dve ali tri ulice, potem je zdaj pravi čas za izdatno pomoč družini. Ne glede na nizke temperature je pomembno, da ukrepamo. Za ta namen pripravimo penasto gobo v velikosti satov, debeline 5 ali 10 cm. Odpremo panj in iz gnezda zložimo vse sate, ki jih družina ne poseda, namesto njih pa vstavimo peno. Če družina ne zaseda treh ulic, taki družini ne dodamo pogače, saj bi to povzročilo več škode kot koristi. S tem zmanjšamo ohlajanje družine in pomagamo čebelam ogrevati prostor, ki ga posedajo. Na ta način družinam pomagamo toliko, kolikor jim sploh lahko. Sočasno priporočam dodati tudi plastenko s cevko in sladkorno raztopino. Sam jo po navadi dodam kak dan pozneje za gnezdo ali pod njega. S tem dosežem, da imajo čebele sladkor in vodo v gnezdu. Največja prednost tekočine v gnezdu je ob slabem vremenu, ko čebele ne morejo iz panja. V osrednji Sloveniji je to deževno obdobje, na Primorskem pa, kadar piha burja. Če med obdobjem slabega vremena ne ukrepam, še posebej če je pred tem veliko zalege, so razmere v družini porazne. Izletne čebele kljub slabemu vremenu izletavajo po vodo, vračajo pa se ne. Panj izgubi pašne čebele. Vso odkrito zalego čebele izpijejo, tako da je v satju samo pokrita zalega in jajčeca. Življenjska moč starih čebel presahne in družina nazaduje. Nevarnost, da se pri mojih družinah pojavi kaj podobnega, je vse do 1. maja. To preverjeno preprečim s plastenko in cevko. Pomembno je, da čebele vsaj zadržijo obstoječo zalego. Ob slabem vremenu lahko pomanjkanje vode omilim tudi z dodajanjem sladkorne raztopine v pitalnik, najbolje je, če majhne količine dodajam vsak dan. Namen tega ukrepa ni povečanje zaleganja, temveč ohranitev zalege tudi ob slabem vremenu. Spotoma ocenim, koliko zimske zaloge imajo družine. Družine, ki imajo nedotaknjene vsaj 3–4 sate medu, ne potrebujejo prav veliko nege, za druge, ki pa te zaloge ne dosegajo, pa poskrbim takoj po dodajanju pogače (morda kak dan pozneje). Krmim jih s toplo sladkorno raztopino in s tem povečam možnosti za razvoj zalege. Marca jih tako krmim vsaj 2- ali 3-krat, odvisno od vremena v prvih dneh meseca. Družini približno na vsakih 10 dni napolnim pitalnik (1,3 l). Za krmljenje vedno uporabljam sladkorno raztopino v razmerju 3 dele sladkorja in 2 dela vode. V 50 l končne raztopine je torej približno 35 kg sladkorja. Za marčevske potrebe je to vsekakor preveč, vendar se nam to obrestuje aprila. Zalega potrebuje v začetku malo medu in zato imajo čebele marca kmalu dovolj zalog, čeprav dodajanje sladkorja deluje tudi dražilno in povzroči povečanje zaleganja, kar je moj cilj. Do konca meseca mora dobro oskrbljena družina imeti vsaj tri lepe sate zalege. Če je matica začela zalegati prvega marca (prej je zalege zelo malo), je morala vsakih 10 dni razširiti zalego za en sat. Odlične družine to delajo brez problemov, večji problem pa je z družinami, ki jih komaj lahko imenujemo tako. Proti koncu meseca družine pregledam in znova ugotovim stanje. Tokrat si lahko vzamem nekaj več časa, prav veliko več pa ga niti ne potrebujem. Ob lepem vremenu ugotavljam, ali je morda matica blokirana z medom in ali morda ne potrebuje več prostora. Pri tem moram zelo paziti na vremensko napoved za prihodnje dni. Če družine pregledujem po dolgotrajnem obdobju lepega vremena, potem so matice po navadi blokirane z medom in cvetnim prahom. Če je tudi za naprej napovedano obdobje lepega in toplega vremena, ko naj bi čebele v panj nosile med, ukrepam drugače, kot če pričakujem ohladitev. Na splošno lahko rečem, da čebele pregledujem pred obdobjem lepega vremena, izogibam pa se pregledom pred obdobjem hladnega vremena. Tedaj namreč lahko pričakujemo, da bodo čebele zaradi slabega vremena porabile med okoli zalege in s tem matici naredile prostor za zaleganje. Pred obdobjem lepega vremena pa lahko pričakujem, da bo družina prostor ob zalegi uporabila kot skladišče za med in s tem blokirala matico, to pa po navadi spodbudi zgodnje rojenje. To zdaj, ko čebelarim predvsem na čebelje pridelke, ni zaželeno, zato ga preprečujem. Več o preprečevanju rojenja bom napisal v mesecih, ko bo to aktualno. Ob tem pregledu pri normalnih družinah razširim gnezdo. Najprej ugotovim, na koliko satih je zalega. Ta podatek je zelo zanimiv za analizo stanja v čebelarstvu, pri pregledu pa mi ne pomaga prav veliko. Veliko bolj zanimiv je podatek o tem, koliko čebel je na satih ob zalegi. Če ocenim, da je na sosednjih satih dovolj čebel za ogrevanje še enega sata, vstavim v sredino gnezda še en, že večkrat zaležen prazen sat. Priporočljivo ga je poškropiti s sladkorno raztopino, da ga čebele hitro očistijo. Z dodajanjem satov se številni čebelarji ne strinjajo, saj večina čebelarskih knjig priporoča dodajanje polnih medenih satov v sredino gnezda ali ob njega. Oba načina sta uporabna ob določenih razmerah. Po mojih ugotovitvah je veliko učinkoviteje, če v sredino gnezda vstavljamo prazne sate kot polne. Po dodajanju takega praznega sata pa moramo družino obvezno krmiti s sladkorno raztopino, in to – kot sem že napisal – vsaj poln pitalnik. POZOR, NA DODAJANJE SATOV LAHKO DRUŽINA ODGOVORI NA VEČ NAČINOV! 1. Naredil sem napako. V sredino gnezda sem dodal sat, ki ga čebele ne morejo ogrevati. Ker družina tega sata ne ogreva, nanj tudi ne širi zalege. Zato matica zalega samo sate z zalego na eni strani tega sata. To je uničujoč odziv. Zaradi tega vsakemu čebelarju, ki bi želel dodajati sate, priporočam, naj bo pri tem skrajno previden. 2. Ocenil sem pravilno in družini dodal prazen sat. Ker sem ji hkrati dodal tudi sladkorno raztopino, jo je družina prenesla v ta sat. Vse celice so odprte in v prihodnjih dneh družinam ne bo manjkalo vode (saj so jo dobile v raztopini). Medtem ko čebele praznijo celice, jih tudi očistijo. Praviloma v sedmih dneh matica zaleže najmanj polovico sata, lahko pa tudi celoten dodani sat. Površina zalege na satu je nekoliko večja kot na sosednjih satih. Jasno, da v tem času matice vzdržujejo tudi tisto zalego, ki se že polega. Pri tem posegu je izjemno pomembno, da pravilno ocenim zalogo medu v panju. Če je zaloga premajhna, lahko družina ob veliki količini zalege tudi strada. 3. Kljub pravilni oceni sem v panj dodal poln sat medu (razumljivo je, da sem ga odkril). Ta postopek povzroči, da morajo čebele najprej odstraniti med iz teh satov. Če je v panju že tako ali tako dovolj zaloge, ga morajo nositi kar daleč. Dogodi se, da čebele zalijejo tudi celice sosednjih satov, tako da matica nekaj dni nima kam zalegati jajčec. V tem primeru matica sat zaleže v desetih namesto v sedmih dneh. Po moji oceni tako do konca aprila, torej do tedaj, ko mora biti družina po mojem pripravljena na pašo, izgubim cel sat zalege ali od 15 do 10 % moči družine. To se zgodi tudi, če je družina podhranjena – v vsakem primeru mora namreč med prenašati, preden začne matica zalegati, s tem pa za razvoj zalege izgubi nekaj dni. Zato se tega načina izogibam. V tem obdobju tudi ne priporočam obračanja satov po vzdolžni osi panja, kot to priporočajo nekatere knjige. Obstajajo sicer nekatere možnosti za izvedbo tega ukrepa, kljub temu pa ga ne priporočam. Z obračanjem satov z zalego lahko namreč površino panja, ki jo morajo čebele ogrevati, povečamo tudi za 200 %. To se zgodi vedno (ali skoraj vedno), kadar je gnezdo v prvem ali zadnjem delu panja stisnjeno na več satov. Če tak sat obrnemo, s tem raztegnemo zalego po celotnem panju. Po eni strani morajo čebele potem ogrevati celoten panj, namesto kakih 30 %, po drugi strani pa se jim ob zalegi pojavi veliko medu, ki ga morajo prenašati, to pa je povsem nepotrebno izčrpavanje čebel. Zato priporočam, da družinam, ki bi jim z obračanjem satov zelo povečali površino panja, zgolj dodate sate, saj boste na ta način površino zalege povečali samo za nekaj odstotkov in družina jo bo ogrevala brez težav. Družine se na tako povečanje površine odzivajo zelo pozitivno. Kot sem omenil, pa je včasih sat vendarle dovoljeno obrniti. To lahko naredimo takrat, kadar z obračanjem in novim položajem zalege površino ogrevanja povečamo samo za nekaj odstotkov. Sicer pa je marec za to delo še odločno premrzel mesec. Zapisal sem že, da lahko družino omejimo samo na sate, ki jih posedajo v začetku marca, vendar ob tem obstaja nevarnost, da jo omejimo preveč. V tem primeru se začne namreč zmanjševati površina zalege. Marca je verjetnost, da se bo to zgodilo, sicer majhna, kljub temu pa je ves čas omejevanja vsaj vsakih deset dni nujno pregledati družino. Pri pregledu je treba paziti na to, da ima družina na obeh straneh zalege vsaj en nezaležen sat, če pa sta sata ob straneh polna čebel, potem družini dodam sat v sredino gnezda. Če se zgodi, da je en sat zaležen ali sta zaležena celo oba, potem dodam sat v sredino gnezda ter na vsako stran gnezda vsaj enega – odvisno od moči družine. Ob stran dodajam sate, ki so bodisi polni medu (če pričakujem hladno vreme) bodisi prazni (če pričakujem toplo vreme). Zdaj se pokažejo prednosti prezimovanja v mediščih. Če prezimujem v medišču, lahko družini dodam polne sate medu pod gnezdo. Družine, ki so dovolj močne, prenašajo med iz plodišča v medišče, to pa deluje kot spodbujanje zaleganja. Tiste družine, ki niso dovolj močne, pa imajo v medišču odlično zavetje, saj so izgube toplote tam najmanjše. Sam polnih satov z medom nikoli ne dajem v gnezdo, temveč jih vedno dajem iz gnezda v plodišče. Še posebej je treba paziti pri širitvi gnezda. Družin, v katerih še ni dovolj čebel za širitev gnezda, ne smemo širiti toliko časa, dokler niso dovolj močne za samostojen razvoj. Najslabše družine imajo tako lahko vse do 1. maja samo en ali dva sata zalege. Jasno, da take družine niso primerne za pašo. Če imam dovolj rezervnih panjev, lahko te družine uporabim za narejanje rezervnih družin. Sicer pa bom o narejanju rezervnih družin pisal, ko bo to aktualno. Za zdaj naj povem samo to, da takih družin ne združujem in jih tudi ne negujem. Medu imajo po navadi dovolj, zato jim krmljenje največkrat bolj škoduje kot koristi. Torej imajo vse možnosti za normalen razvoj. Ta mesec smo tako naredili vse, kar je bilo nujno, več o širjenju gnezda pa v prihodnji številki Slovenskega čebelarja.