Message

message
  • EU e-Privacy Directive

    This website uses cookies to manage authentication, navigation, and other functions. By using our website, you agree that we can place these types of cookies on your device.

    View e-Privacy Directive Documents

November

attention open in a new window PDFnatisniE-pošta

NOVEMBERNatisniE-pošta
November je že hladen mesec. Sedaj čebele ne izletavajo več razen morda ob morju. V celinskem področju pa je lahko že toliko mrzlo, da do februarja ni več nobenega izletnega dne. Če je dovolj mrzlo se poleže še zadnja zalega. V toplejših predelih in ob zelo močno nakrmljenih družinah pa lahko pričakujemo pokrito zalego še konec meseca. Sedaj se približuje čas ko bomo lahko zimsko zatirali varojo. Pri tem upoštevamo navodila veterinarjev. S čebelarskega stališča moramo predvsem paziti na to da v panju ni zalege, ki bi slabšala rezultat zdravljenja. Priporočam, da pred zdravljenjem na hitro preverimo pri nekaj najmočnejših družinah, da v panju ni več zalege. Posebno je to pomembno če zatiramo varojo z Oksalno kislino s postopkom kapanja. Pri tem postopku namreč ne smemo tretirati dvakrat na zimo in če je v panju še pokrita zalega ne uničimo vseh varoj ki jih lahko in s tem ne dosežemo želenega učinka. Razlog zakaj ne smemo tretirati dvakrat na zimo tiči v tem, da čebele kljub vsemu del kisline pojedo (saj je zmešana z njihovo hrano) in potem za razgradnjo le te potrebujejo kalcij. Le ta pa se nahaja v hitinu čebel. Torej ko jih tretiramo enkrat imajo še dovolj kalcija, da kislino nevtralizirajo če pa to ponovimo pa jim ga zmanjka in zato čebele množično odmirajo ravno takrat ko jih najbolj rabimo. Zato če enkrat priporočam, da z kapanjem ne zdravimo prekmalu. Pred zatiranjem se morajo izleči vse čebele. Problem je manjši pri postopku termosublimacije, ker v kislino ne dodajamo sladkorja in je zato za čebele veliko bolj nezanimiva. V tem času privoščimo čebelam čim več miru. Glede na to da je čisto možno, da ne bodo letele celo zimo je vsako dviganje temperature v panju lahko škodlijvo, ker povzroči povečanje porabe hrane in s tem večjo obremnitev črevesja. Po mojih izkušnjah pa enkratno ali celo dvakratno odpiranje panjev zaradi zimskega tretiranja čebele dobro prenesejo. V bistvu takrat čebele dvignejo temperaturo za dan ali dva in potem se zopet umirijo. Opozoriti moram še na mojo ugotovitev po tretiranju z metodo kapanja. Čebele se po aplikaciji zdravila niso mogle umiriti celo 2 meseca. Kot posledica so prišle iz zime zdrave vendar izjemno šibke. Zato bi priporočil, da tretirate na ta način tik pred toplim obdobjem ko obstaja možnost, da se bodo čebele še enkrat spreletele. Spotoma ko zimsko zatiramo varojo preverimo kakšno je stanje družine. Predvsem iščemo težave družine zaradi nepravilnega posedanja. Če najdemo družino, ki je predvsem razpotegnjena po dolžini panja lahko upravičeno posumimo da ne bo imela dovolj hrane na satih ki jih poseda do pomladi. Taki družini lahko med sate s čebelami dodamo dodatne sate z medom. Tako jo prisilimo, da se razpotegne v širino in je na posamezen sat medu manj čebel. To družini prav nič ne škoduje in ji pomaga, da od lahkote ne umre »pri polni skledi« kakor se čebelarji izrazimo če odmre družina na krajnih satih ki so povsem prazni zraven pa ima še polno medu do katerega zaradi mraza ni mogla. Hkrati lahko isto naredimo pri družinah ki jih prezimujemo v mediščih in je po nesreči matica ostala v plodišču kjer ni dovolj hrane. Takih družin sedaj ne prestavljamo v medišče. Pustimo jih lepo v plodišču. V tem času ne jemljemo satov z čebelami iz panja. Ponavadi se čebele slabo držijo satov in padajo po tleh potem jih je pa težko dati kamorkoli. Vse delamo tako, da iz panjev dajemo samo sate brez čebel. Za celoten poseg pa se razume, da tako ali tako ne smemo porabiti več kot nekaj minut. Pri meni lahko vse kar potrebuje katerakoli družina naredim največ v 3 minutah ali manj. S tem se panj ne ohladi preveč in je motnja najmanjša kot je le možno. Morda bi sedaj napisal še nekaj o kuhi voščin. Poleti ko točim voščene pokrovce samo precedim na cedilu in jih uskladiščim s čim manj medu. V tem času pa jih skuham. To naredim tako, da vse skupaj segrejem. Med se raztopi v vodi in na vrhu ostane relativno čist vosek ki vsebuje malo nečistoč. Te odstranim z cedilom za vosek. Delo gre hitro od rok in odstotek čistega voska je visok. Nečistoče glede na ceno voska pri kuhanju voščenih pokrovcev ne stiskam res je zato nekaj % slabši izkoristek. Dela pa je nekaj krat manj. Pri kuhi satov pa naredim malo drugače. Sate kar z okvirčki vržem v kotel z vrelo vodo. Takoj (največ 30 s) jih začnem pobirati ven. V tem času se vosek raztopi in pade v vodo okvirčki pa so več ali manj čisti. Ko jih poberem iz vode malo počakam da s evoščine enakomerno segrejejo in potem jih prestavim v vrečo za prešanje voščin. V času prešanja je vsa tekočina v posodi zato se ne ohlaja. Ko je vse skupaj stisnjeno odlijem tekočino in odstranim srajčke iz vreče. Delo gre hitro od rok čeprav izkoristek ni ravno velik. Samo tudi tu velja, da bi za boljši izkoristek potreboval veliko več časa kar pa pri teh cenah voska ni preveč smiselno. Izkoristek lahko izboljšamo če v voščine dodamo mokre oblance. Ti pri stiskanju omogočijo tekočini izhod voska med srajčkami. Za manjše količine voščin je primeren način da voščine damo kar suhe v vrečo katero potem skuhamo v vreli vodi. Ko je vse tekoče vrečo pritisnemo ob dno posode in počakamo da se vosek strdi. Ta način upošteva specifično težo voska, ki povzroči, da se vosek dvigne nad vodo. Voščine pritisnemo na dno in jih s tem ločimo. Za čiščenje kolačev z voskom se je pri meni najbolje izkazal visokotlačni čistilec. Drobne nečistoče odstrani povsem do čistega.